Vodna solata je prosto plavajoča vodna rastlina z rozeto dlakavih listov. Uvrščena je na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Evropsko unijo, in ta uvrstitev velja od 2. avgusta 2024. [1, 3]
Je na opozorilnem seznamu invazivnih vrst v Sloveniji. [1]
Kako jo prepoznaš
Listi so zbrani v rozeto, narobe jajčasti ali lopatičasti, kratko dlakavi, zgoraj svetlo zeleni, spodaj skoraj beli. Pod vodo visi velik, pernat koreninski sistem. Socvetje je drobno in neopazno, skrito v sredini rozete. [1]
Vsi listi izraščajo iz istega mesta in so pokriti z drobnimi dlačicami. Po tem jo ločiš od drugih plavajočih rastlin. [2]
Vodna hijacinta ima gladke liste in mesnate, napihnjene listne peclje, med cvetenjem pa pokončno socvetje s svetlimi modro vijoličnimi cvetovi. Tudi vodna hijacinta je na seznamu invazivnih vrst EU. [1, 2]
Je vodna solata invazivna?
Razmnožuje se s semeni in s poganjki na do 60 cm dolgih živicah. Hitro naredi velike preproge, ki povsem prekrijejo vodo. Posledice so več mulja, počasnejši tok, slabša drstišča ter pogin rib in drugih vodnih živali. [1]
Je občutljiva na zmrzal, zato pri nas preživi le v topli vodi. V potoku Topla, kjer voda ostaja topla, se je hitro razširila in v treh letih prekrila ves potok. [1]
Jo smem kupiti za ribnik ali akvarij?
Ne. Vrste s seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, je prepovedano vnašati v Unijo, razmnoževati, gojiti, prevažati, kupovati, prodajati, uporabljati, izmenjevati, posedovati ali izpustiti v okolje. Za vodno solato to velja od 2. avgusta 2024. [4, 3]
Kam z odstranjenimi deli
Odstranjene rastline daj v zabojnik za biološke odpadke: v kompostarni propadejo. [5]
Kam jo prijaviti
Opažanje v naravi sporoči v Invazivke, informacijski sistem za invazivne tujerodne vrste. [1]