Deljenolistna rudbekija
Je to deljenolistna rudbekija? Preveri s fotografijo in izveš, zakaj jo je tako težko izkoreniniti.
ali jo povleci sem oziroma prilepi (Ctrl+V)
✓
List in cvet od blizu
✕
Ne grm od daleč
Dodaš lahko do 5 fotografij iste rastline.
Kako ravnati
1.
Mlade rastline izruvaj pred cvetenjem. [1]
2.
Večjemu sestoju več let redno odstranjuj nadzemne dele. [1]
3.
Cvetov, plodov in korenik ne daj na kompost, oddaj jih v zbirni center. [3]
Deljenolistna rudbekija: rumeni koški z izbočeno zelenkasto sredino. Foto: Daniel Linzbauer, iNaturalist
Cveti od julija do oktobra. [1]
Deljenolistna rudbekija je do 2,5 m visoka trajnica iz Severne Amerike z velikimi zlato rumenimi koški. Pogosto jo sadijo na vrtove, iz njih pa se je razširila ob reke, na gozdne robove in v loge. [1]
Je na opazovalnem seznamu invazivnih tujerodnih vrst v Sloveniji. [2]
Kako jo prepoznaš
Stebla so gola. Spodnji listi so pernato deljeni, srednji trojnati do peternati, z ozkimi suličastimi segmenti. [1]
Od julija do oktobra ima koške s premerom 7 do 12 cm, z zlato rumenimi jezičastimi cvetovi in izbočeno, zelenkasto do rjavkasto sredino. Na vrtovih sadijo predvsem obliko s pomnoženimi jezičastimi cvetovi. [1, 2]
Podobne vrste
Po barvi cvetov je podoben topinambur, ki ima večje koške z rumeno, neizbočeno sredino ter jajčasto suličaste, nazobčane in na otip hrapave liste. Podobni sta tudi srhkodlakava in trikrpata rudbekija. [1, 2]
Je deljenolistna rudbekija invazivna?
Nova rastlina zraste že iz koščka korenike, dolgega nekaj več kot 1 cm. Podzemni poganjki se po košnji razraščajo še hitreje, semena pa ostanejo kaljiva vsaj 3 leta. Na nova mesta jo zanesemo s prstjo in z odvrženim zelenim odrezom. [1]
Tvori goste sestoje, ki lahko zmanjšajo pestrost domačih rastlin. Najbolj ogroža obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja ter poplavne gozdove ob velikih rekah. [1]
Kako jo odstraniš
Mlade rastline pred cvetenjem ročno izruvaj. Večji sestoj je bistveno težje izkoreniniti: z rednim odstranjevanjem nadzemnih delov ga oslabiš, rastline pa lahko iztrebiš šele po več letih. [1, 3]
Kam z odstranjenimi deli
Necvetoče nadzemne dele lahko kompostiraš doma. Cvetoče in plodeče dele, ločeno zbrana socvetja in izkopane podzemne dele oddaj v zbirni center. [3]
Naj jo gojim na vrtu?
Pogosto jo sadijo kot okrasno rastlino, a prav z vrtov pobegne v naravo, tudi z odvrženim zelenim odrezom in s prstjo, v kateri so semena ali koščki korenik. [1]
Če jo gojiš, jo lahko zamenjaš z navadno ivanjščico, velikim omanom ali orientalskim divjakovcem. [2]
Kaj lahko narediš iz nje?
Cvetovi so primerni za izdelavo barvil, iz stebel pa lahko pridobiš vlakna, tudi za papir. [3]
Kam jo prijaviti
Opažanje v naravi sporoči v Invazivke, informacijski sistem za invazivne tujerodne vrste. [4]