Topinambur, ljudsko tudi laška repa, je do 3 m visoka trajnica iz Severne Amerike z užitnimi gomolji. V Sloveniji je pogosta invazivna rastlina, predvsem ob rekah v nižinah. [1, 2]
Kako ga prepoznaš
Steblo je pokončno, zgoraj pogosto nekoliko razvejano in srhkodlakavo. Listi so jajčastosuličasti, grobo nazobčani, zgoraj raskavi in spodaj dlakavi. [1]
Cveti od septembra do novembra. Na steblu se razvije več pokončnih rumenih koškov s premerom 4 do 8 cm. Semena pri nas ne dozorijo, širi se z gomolji. [1]
Podobnih domačih vrst ni. Podobni sta tujerodni deljenolistna rudbekija, ki ima zelenkastorjave cevaste cvetove in pernato deljene liste, ter toga sončnica z nekoliko ožjimi listi in rdečkastimi do rjavimi cevastimi cvetovi. [2]
Je topinambur invaziven?
Da. Ob rekah in potokih tvori goste sestoje, v katerih s senčenjem in snovmi, ki zavirajo rast drugih rastlin, izpodriva domače rastline. Ponekod na njivah je plevel in lahko zmanjša pridelek. Pozimi nadzemni deli odmrejo, zato so brežine bolj izpostavljene eroziji. [2]
Kako ga odstraniš
Rastline izkoplji in pazi, da odstraniš vse gomolje, saj nova rastlina zraste iz vsakega koščka gomolja z brstom. V globokih tleh so gomolji tudi do 40 cm globoko, zato zemljo sistematično prekoplji in postopek večkrat ponovi. [2]
Pri večjih sestojih pomaga košnja dvakrat na leto, konec junija in avgusta. [1]
Kam z odstranjenimi deli
Nadzemne dele lahko kompostiraš doma. Korenine in gomolje v Ljubljani oddaš v zbirnem centru na Povšetovi 2 v zabojnik Invazivne rastline, ostalo. [1]
Ga lahko gojim za gomolje?
Gomolji so užitni in jih pripraviš kot krompir. Namesto škroba vsebujejo inulin, zato so zanimivi v prehrani diabetikov. [1]
K širjenju verjetno prispevajo tudi ljudje: z namernim sajenjem v naravo in s prenašanjem zemlje z gomolji. Zato ga ne sadi v naravo in ne prenašaj zemlje z gomolji. [2]
Kam ga prijaviti
Opažanje v naravi sporoči v Invazivke, informacijski sistem za invazivne tujerodne vrste. [3]