Kitajska glicinija
Je to kitajska glicinija? Preveri s fotografijo in izveš, zakaj je na opozorilnem seznamu.
ali jo povleci sem oziroma prilepi (Ctrl+V)
✓
List in cvet od blizu
✕
Ne grm od daleč
Dodaš lahko do 5 fotografij iste rastline.
Kako ravnati
1.
Na vrtu ji po cvetenju poreži cvetove, da ne naredi semen. [5]
2.
Odrezanih delov ne odlagaj v naravo. [5]
3.
Če se širi zunaj vrta, jo čim prej izpuli skupaj s koreninami. [5]
Kitajska glicinija: viseč grozd vijoličastih cvetov in pernati listi. Foto: Sam Kieschnick, iNaturalist
Pozor: Strupena je cela rastlina. [4]
Kitajska glicinija je do 20 m visoka ovijalka s Kitajske in pogosta okrasna rastlina na vrtovih in pergolah. Za zdaj pri nas razmeroma redko podivja, a glede na pogosto gojenje lahko pričakujemo širjenje. [1]
Je na opozorilnem seznamu invazivnih vrst v Sloveniji. [2]
Kako jo prepoznaš
Ovija se levosučno, v nasprotni smeri od urnega kazalca. Listi so spiralno razvrščeni in pernato sestavljeni iz 7 do 13 ozkojajčastih, koničastih lističev. [1]
Pozno spomladi, ko se olistava, razvije številne 20 do 30 cm dolge, viseče grozde vijoličastih cvetov, ki se v grozdu odprejo vsi hkrati. Gojene oblike imajo tudi rožnate ali bele cvetove. Plodovi so 10 do 15 cm dolgi, gosto dlakavi stroki, zreli rjavi. [1]
Podobne vrste
Japonska glicinija ima 13 do 19 lističev in se ovija desnosučno. Ameriška glicinija se ovija levosučno kot kitajska, a ima 9 do 15 lističev, cveti šele po olistanju, socvetje je dolgo le 10 do 15 cm, zreli stroki pa so zeleni in goli. Jasminova troblja ima nasprotno razvrščene liste z nazobčanimi lističi in velike, rdeče oranžne, cevaste cvetove. [1]
Je glicinija strupena?
Da, strupena je cela rastlina. Vsebuje lektin in vistarin, zastrupitev pa povzroči slabost, bruhanje, glavobol, omotičnost in zmedenost. [4]
Je kitajska glicinija invazivna?
Trenutno še nima večjega vpliva na gozdove v Sloveniji. Lahko pa bi se razširila predvsem na Primorskem in na toplejših območjih, kjer bi lahko preraščala domače rastline. [3]
Kaj naredim z glicinijo na vrtu?
Stroka svetuje, da na vrtu ne gojiš rastlin, za katere je znano, da so pri nas invazivne, ampak namesto njih posadiš podobne vrste, ki ne ogrožajo narave. Če invazivne rastline ne želiš odstraniti, ji poreži cvetove, da ne bodo nastala semena. [5]
Plevela in ostankov rastlin z vrta ne odlagaj v naravo. Okrasnih rastlin ne sadi zunaj vrtov, na primer v gozd ali ob cesto. [5]
Kam z odstranjenimi deli
Veje brez cvetov in plodov lahko kompostiraš doma ali pustiš na mestu, a kup spremljaj: lesnate vrste se lahko ukoreninijo. [6]
Veje s cvetovi ali plodovi in korenine daj v zabojnik za biološke odpadke, debelejši les pa lahko porabiš za drva. [6]
Kam jo prijaviti
Opažanje v naravi sporoči v Invazivke, informacijski sistem za invazivne tujerodne vrste. [2]