Peterolistna vinika
Je to peterolistna vinika? Preveri s fotografijo in izveš, zakaj preraste drevesa in grmovje.
ali jo povleci sem oziroma prilepi (Ctrl+V)
✓
List in cvet od blizu
✕
Ne grm od daleč
Dodaš lahko do 5 fotografij iste rastline.
Kako ravnati
1.
Odstrani jo takoj, ko se pojavi. [1]
2.
Pri starejši rastlini prežagaj glavno olesenelo steblo in potrgaj plazeče poganjke. [1]
3.
Poganjke posuši in oddaj v sežig, ker se dobro ukoreninijo. [1]
Peterolistna vinika: jeseni rdeči listi, deljeni na pet lističev. Foto: Žan Rode, iNaturalist
Pozor: Plodovi so strupeni. [1]
Cveti od julija do avgusta. [4]
Peterolistna vinika je lesnata vzpenjavka iz Severne Amerike, ki se po drevesih, drogovih in zidovih vzpne 15 do 20 m visoko. Pri nas je zelo razširjena, na določenih rastiščih pa potencialno invazivna. [1]
Peterolistna vinika je na črnem seznamu okrasnih rastlin, katerih sajenje stroka odsvetuje (projekt LIFE OrnamentalIAS, 2026). [5, 6]
Kako jo prepoznaš
Listi so dlanasto sestavljeni iz petih širokosuličastih, nazobčanih lističev, dolgih 5 do 15 cm. Jeseni se obarvajo živo rdeče in takrat je vinika najbolj opazna. [1, 2]
Nasproti listov rastejo razrasle vitice, ki se končajo z lepilnimi blazinicami in se trdno oprimejo kamna ali lubja. Plodovi so okrogle temnomodre jagode s poprhom, velike okoli 0,5 cm. [1]
Podobne vrste
Zelo podobna je druga severnoameriška vinika, ki je pri nas ponekod prav tako že invazivna. Njene vitice nimajo oprijemalnih ploščic, lističi so brez pecljev, socvetje pa je pakobulasto. [2]
Je peterolistna vinika strupena?
Da, njeni plodovi so strupeni za ljudi in druge sesalce. Občutljivim ljudem lahko povzročijo kožna vnetja. [1]
Je peterolistna vinika invazivna?
Z razraščanjem zasenči zelišča, grmovje in drevesne krošnje ter jih postopno zatre. Plodove raznašajo ptice, zato njenega širjenja z vrtov v naravo ne moremo preprečiti. [1, 2]
Najbolj ogroža obrečna vrbovja in jelševja, poplavne gozdove ob velikih rekah ter hrastovo belogabrove gozdove. [1]
Kako jo odstraniš
Odstranjevanja se loti takoj, ko se pojavi, saj je takrat možnost uspeha največja. Pri starejših rastlinah poišči glavno olesenelo steblo in ga prežagaj ter potrgaj plazeče poganjke, ki bi se lahko ukoreninili. Pri plodečih rastlinah pazi, da ne raztreseš jagod, saj so semena kaljiva še nekaj let. [1]
Kam z odstranjenimi deli
Vse poganjke posuši in oddaj v sežig, saj se dobro ukoreninijo. [1]
Namesto sežiga jih lahko daš tudi v zabojnik za biološke odpadke, nikoli pa ne na domači kompost. [4]
Kam jo prijaviti
Opažanje v naravi sporoči v Invazivke, informacijski sistem za invazivne tujerodne vrste. [3]