Enoletna suholetnica

Je to enoletna suholetnica? Preveri s fotografijo in izveš, kdaj jo puliti in kdaj raje ne.

ali jo povleci sem oziroma prilepi (Ctrl+V)

✓

List in cvet od blizu

Ne grm od daleč

Dodaš lahko do 5 fotografij iste rastline.

Kako ravnati

Posamezne rastline izpuli na začetku sezone, ko se še ne trgajo. [1]

Večje sestoje kosi večkrat v sezoni, ker znova odženejo iz dna stebla. [1]

Ko rastline že plodijo, jih ne puli in ne kosi, ker bi raznesel semena. [1]

Enoletna suholetnica: koški z belimi jezičastimi cvetovi in rumeno sredino. Foto: Lewis, iNaturalist

Cveti od maja do oktobra. [6]

Enoletna suholetnica je enoletna ali dvoletna rastlina iz Severne Amerike z drobnimi belimi do bledo rožnatimi koški. Je ena najpogostejših tujerodnih rastlin v Sloveniji: pri kartiranju v letih 2012 in 2013 je bila najpogosteje zabeležena tujerodna rastlina. [1]

Je na opazovalnem seznamu invazivnih tujerodnih vrst v Sloveniji. [3]

Kako jo prepoznaš

Visoka je 40 do 150 cm, s pokončnim, zgoraj razvejanim in dlakavim steblom. Spodnji listi so pecljati, narobe jajčasti in dolgi do 10 cm, zgornji so ožji in suličasti, nazobčani ali celorobi. [1, 2]

Od zgodnjega poletja do pozne jeseni ima številne 15 do 20 mm široke koške z 50 do 120 belimi do bledo rožnatimi jezičastimi cvetovi in rumeno sredino. Ovojkovi listi so v eni plasti. Plodovi imajo kodeljico iz ščetin, zato jih raznaša veter. [1]

Podobne vrste

Suličastolistna in drobnocvetna nebina imata večinoma manj jezičastih cvetov, ovojkovi listi pa so v več plasteh in imajo svetlo zelene lise. Domača trirobka ima podobne koške, a pernato deljene liste z ozkimi črtalastimi lističi. Kot okrasno rastlino sadijo tudi drobnocvetno suholetnico, ki ima belo rdeče koške in bolj gosto, grmičasto rast. [1, 2]

Je enoletna suholetnica invazivna?

Večinoma raste razpršeno ali v manjših sestojih. V ugodnih razmerah pa tvori goste sestoje, v katerih je domačih rastlin močno manj. Najbolj ogroža ekstenzivne travnike, predvsem suhe travnike, kjer se opusti košnja. [1]

Njeni vplivi na naravo sicer še niso dobro raziskani. Kjer raste le posamič, verjetno niso veliki. [1]

Zakaj je težava za kmete?

Ima nižjo hranilno vrednost kot druge travniške rastline, svežih rastlin pa živali ne jedo, zato večji sestoji poslabšajo pašo. Kmetje, ki prejemajo podpore skupne kmetijske politike, morajo po pravilih pogojenosti preprečevati, da bi na njihovih površinah cvetela in semenila. [1, 5]

Kako jo zatreš

Kadar je rastlin malo, jih izpuli z roko na začetku rastne sezone. Pozneje so močneje ukoreninjene in se pri puljenju trgajo. Izpuli tudi odebeljeno dno stebla, sicer ruvanje skoraj nič ne pomaga. [1]

Večje sestoje kosi, a košnjo ponovi večkrat v sezoni, ker del rastlin znova odžene iz dna stebla. Ko rastline že plodijo, jih ne puli in ne kosi, saj bi širjenje le še pospešil. [1]