Navadna barvilnica
Je to navadna barvilnica? Preveri s fotografijo in izveš, zakaj ne smeš jesti njenih jagod.
ali jo povleci sem oziroma prilepi (Ctrl+V)
✓
List in cvet od blizu
✕
Ne grm od daleč
Dodaš lahko do 5 fotografij iste rastline.
Kako ravnati
1.
Pri delu z njo vedno nosi rokavice. [1]
2.
Od maja do avgusta jo izkoplji skupaj z vsaj 5 cm korenine. [1]
3.
Zrelih plodov ne kompostiraj, uniči jih. [1]
Navadna barvilnica: rdečkasto steblo in grozd zrelih temno vijoličnih jagod. Foto: Ljaž, iNaturalist
Pozor: Vsi deli so strupeni, najbolj sočni vijolični plodovi, ki vabijo otroke. [1]
Cveti od junija do septembra. [3]
Navadna barvilnica je do več kot 2 m visoka zelnata trajnica iz Severne Amerike z rdečkastim steblom in temno vijoličnimi jagodami. V zadnjih desetletjih se je močno razširila, najbolj v osrednji in vzhodni Sloveniji, na posekah, gozdnih robovih in celo njivah. [1]
Vsi njeni deli so strupeni. Je na opozorilnem seznamu invazivnih vrst v Sloveniji. [1, 2]
Kako jo prepoznaš
Listi so veliki, 10 do 30 cm dolgi, goli in suličasti. Steblo, žile in spodnja stran listov so rožnate barve, steblo je pri dnu nekoliko olesenelo. Vsako zimo rastlina odmre do korenine. [1, 2]
Drobni beli do rožnati cvetovi so v 10 do 20 cm dolgih grozdih, ki po cvetenju previsnejo. Plodovi so sočne, bleščeče, temno vijolične jagode s škrlatnim sokom, sprva zelene. Ima debelo, močno glavno korenino, iz katere spomladi požene več stebel. [1]
Podobne vrste
Krhljasta barvilnica zraste le do 1,2 m, njeno socvetje in grozd s plodovi sta pokončna, plodovi pa so sestavljeni iz posameznih mesnatih krhljev. Domača volčja češnja ima podobno mesnato pokončno steblo, a posamične, viseče, vijoličasto rjave cvetove in črne jagode, ki jih obdajajo čašni listi. Tudi volčja češnja je strupena. [2]
Je barvilnica strupena?
Da. Vsi njeni deli so strupeni za ljudi in druge sesalce, tudi za domače živali in živino. Najbolj nevarni so sočni vijolični plodovi, ki otroke vabijo k obiranju: že manjša količina zaužitih jagod lahko povzroči zastrupitev ali celo smrt. [1]
Pri stiku nosi rokavice, saj sok lahko prek ranic v koži preide v kri, pri občutljivih ljudeh pa lahko povzroči vnetje kože. Nosečnice naj se izogibajo vsakemu stiku z rastlino. [1]
Kako jo odstraniš
Odstranjuj jo od maja do avgusta. Jeseni plodovi dozorijo in bi jih s premikanjem rastlin še bolj raztrosil. Najbolj učinkovito je izkopavanje, pri katerem poleg nadzemnega dela odstraniš še vsaj 5 cm korenine. [1]
Rastline lahko tudi puliš, a se deloma obrastejo, zato to ponovi vsaj dvakrat v sezoni. Košnja le za kratek čas prepreči cvetenje. Ukrepe je običajno treba ponavljati več let. [1]
Kam z odstranjenimi rastlinami
Rastline brez plodov lahko kompostiraš ali jih pustiš, da razpadejo. Če so plodovi že skoraj zreli, kup prekrij s folijo. Zrele plodove uniči, da se rastlina ne širi naprej. [1]
Semena je priporočeno sežgati, zato plodov ne daj niti v zabojnik za biološke odpadke. Korenine brez plodov lahko pustiš na štoru ali veji, s koreninami navzgor, da se ne dotikajo tal. [3]
Kam jo prijaviti
Opažanje v naravi sporoči v Invazivke, informacijski sistem za invazivne tujerodne vrste. [2]