Mnogolistni volčji bob
Je to mnogolistni volčji bob? Preveri s fotografijo in izveš, zakaj ne sodi na travnike.
ali jo povleci sem oziroma prilepi (Ctrl+V)
✓
List in cvet od blizu
✕
Ne grm od daleč
Dodaš lahko do 5 fotografij iste rastline.
Kako ravnati
1.
Posamezne rastline izruvaj cele. [1]
2.
Večje sestoje kosi dvakrat na leto, prvič pred cvetenjem. [1]
3.
Če ga imaš na vrtu, naj bo daleč od travnikov in drugih naravnih rastišč. [1]
Mnogolistni volčji bob: gosti pokončni vijoličasti cvetni grozdi. Foto: ChrisMcV, iNaturalist
Pozor: Rastline in semena so strupeni za živino. [1]
Cveti od maja do julija. [1]
Mnogolistni volčji bob je trajnica iz Severne Amerike in priljubljena okrasna vrtna rastlina z velikimi pokončnimi socvetji. Na širšem območju Pohorja in Kozjaka se je naturaliziral in je verjetno invaziven, drugje je njegovo pojavljanje najbrž še prehodno. [1, 2]
Je na opozorilnem seznamu invazivnih vrst v Sloveniji. [3]
Kako ga prepoznaš
Listi so dolgopecljati in dlanasto sestavljeni iz 10 do 15 suličastih lističev, dolgih 4 do 15 cm. Po njih ga prepoznaš od pomladi do pozne jeseni. [1, 2]
Od konca maja do julija ima velika pokončna socvetja s 50 do 100 metuljastimi cvetovi, ki so modri, vijoličasti, rožnati ali škrlatni. Iz njih se razvijejo dlakavi stroki s semeni. [1]
Podobne vrste
Prepoznava je preprosta in zanesljiva. Na daleč so mu podobne preobjede z modrimi cvetovi, ki pa imajo drugačno obliko cveta in trikrat dlanasto deljene liste. [1, 2]
Je volčji bob strupen?
Rastline in semena vsebujejo alkaloide, predvsem lupanin, zato so strupeni za živino in močno zmanjšajo vrednost krme s travnikov, kjer raste. Obstajajo tudi neškodljive sorte, a ni jasno, kakšne rastejo pri nas. [1]
Je mnogolistni volčji bob invaziven?
Stroki ob zrelosti izmečejo semena nekaj metrov daleč, v tleh pa ostanejo kaljiva tudi po 50 letih. Širi se tudi s koreniko ter s prevozom zemlje in gradbenega materiala. [1]
Kot metuljnica bogati tla z dušikom, zato se na revnih travnikih lahko razvije povsem druga rastlinska združba. Ogroža predvsem kisloljubne travnike na silikatni podlagi, ki jih je pri nas malo. [1]
Kako ga odstraniš
Posamezne rastline preprosto izruvaš. Večje sestoje redno kosi, po možnosti preden rastline plodijo: 3 do 5 let dvakrat na leto, prvič pred cvetenjem in drugič dva meseca pozneje. Da se ne vrne, ga nato kosi enkrat na leto pred cvetenjem. [1]
Kam z odstranjenimi deli
Liste in stebla brez cvetov lahko kompostiraš doma ali pustiš na mestu. [4]
Cvetove, stroke s semeni in korenine daj v zabojnik za biološke odpadke. [4]
Ga smem posaditi?
Na vrtu, ki je dovolj daleč od naravnih rastišč, ni tako problematičen. Sejanje na brežinah za utrjevanje in bogatenje tal z dušikom pa bi bilo po mnenju stroke treba prepovedati. [1]
Kam ga prijaviti
Opažanje v naravi sporoči v Invazivke, informacijski sistem za invazivne tujerodne vrste. [3]