Latnati mehurnik
Je to latnati mehurnik? Preveri s fotografijo in izveš, ali se ti drevo širi z vrta.
ali jo povleci sem oziroma prilepi (Ctrl+V)
✓
List in cvet od blizu
✕
Ne grm od daleč
Dodaš lahko do 5 fotografij iste rastline.
Kako ravnati
1.
Če ga imaš na vrtu, opazuj okolico in mlade rastline, ki se širijo iz vrta, čim prej izpuli. [3]
2.
Ostankov rastlin z vrta nikoli ne odlagaj v naravo. [3]
3.
Opažanje v naravi sporoči v Invazivke. [4]
Latnati mehurnik: dolga socvetja drobnih rumenih cvetov in pernati listi. Foto: Tim Johnson, iNaturalist
Cveti od junija do avgusta. [6]
Latnati mehurnik je majhno okrasno drevo z dolgimi grozdi rumenih cvetov in vrečastimi plodovi. [1]
Je na opozorilnem seznamu invazivnih vrst v Sloveniji. Pri nas za zdaj le redko podivja, v nekaterih evropskih državah pa se v mestih že širi. [1, 4]
Kako ga prepoznaš
Ima gosto krošnjo z debelimi, skrivenčenimi, navzgor ukrivljenimi vejami in mrežasto razpokano skorjo. Listi so lihopernato deljeni na 7 do 15 jajčastih, koničastih lističev z narezanim robom. Spomladi so rdečkasti, jeseni rumeni do oranžni. [1]
Drobni rumeni cvetovi so v grozdastih socvetjih, dolgih do 40 cm. Plodovi so trikotne vrečaste glavice z enim okroglim črnim semenom, sprva zelene, zrele rjave, in ostanejo na drevesu vso zimo. [1]
Podobne vrste
Podoben mehurjast plod imata domača kloček in drevesasta mehurka, ki pa imata manjše liste s celorobimi lističi. Tujerodni kanadski rogovilar ima podobne sestavljene liste, a celorobe lističe in plod v obliki 13 do 25 cm dolgega stroka. [1]
Je latnati mehurnik invaziven?
Pri nas za zdaj redko podivja in se le malo širi. Najdemo ga na ruderalnih rastiščih, gozdnem robu in v gozdu. V nekaterih evropskih državah se v mestih že širi. [1, 2]
Kako ga odstraniš
Mlade rastline izpuli z roko ali jih pokosi. Drevo odstrani, preden naredi semena. Posekano drevo lahko znova odžene. [5]
Kam z odstranjenimi deli
Veje brez cvetov in plodov lahko kompostiraš doma ali pustiš na mestu, a kup spremljaj: lesnate vrste se lahko ukoreninijo. [7]
Veje s cvetovi ali plodovi in korenine daj v zabojnik za biološke odpadke, debelejši les pa lahko porabiš za drva. [7]
Ga smem posaditi?
Stroka lastnikom vrtov svetuje, naj ne gojijo rastlin, za katere je znano, da so pri nas invazivne, in namesto njih posadijo podobne vrste, ki ne ogrožajo narave. Če invazivno rastlino že imaš, jo odstrani ali vsaj odreži cvetove, da se semena ne raztrosijo. [3]
Kam ga prijaviti
Opažanje v naravi sporoči v Invazivke, informacijski sistem za invazivne tujerodne vrste. [4]