Sibirski brest
Je to sibirski brest? Preveri s fotografijo in izveš, zakaj ni dobra izbira za živo mejo.
ali jo povleci sem oziroma prilepi (Ctrl+V)
✓
List in cvet od blizu
✕
Ne grm od daleč
Dodaš lahko do 5 fotografij iste rastline.
Kako ravnati
1.
Sejance izpuli z roko. [1]
2.
Starejše drevo obročkaj, le skozi skorjo in ne pregloboko, sicer odžene. [1]
3.
Za živo mejo izberi vrsto, ki ni invazivna. [3]
Sibirski brest: veja z drobnimi, eliptičnimi, nazobčanimi listi. Foto: Loïc Mathieu, iNaturalist
Sibirski brest je hitrorastoče drevo, visoko 15 do 20 m. Prenaša skrajne temperature, revna in suha tla. V Severni Ameriki ga najdemo ob cestah, na pašnikih, travnikih in ob potokih. [1]
Je na opozorilnem seznamu invazivnih vrst v Sloveniji. [2]
Kako ga prepoznaš
Listi so majhni, 2 do 7 cm dolgi, eliptični, gladki in enojno nazobčani, izmenično razvrščeni. Dno lista je zoženo ali zaobljeno. Odrasli listi so zgoraj temno zeleni, spodaj bledi in skoraj goli. Skorja je sivo rjava, pri starejših drevesih razbrazdana. [1]
Zelenkasti cvetovi brez venčnih listov visijo v šopkih po 2 do 5 in se odprejo spomladi pred olistanjem. Plodovi so ploščati, okrogli krilati oreščki, globoko zarezani na vrhu, z enim semenom. Hitro dozorijo in jih raznaša veter. [1]
Podobne vrste
V Severni Ameriki ga od tamkajšnjih brestov ločijo po listih: ti so dvojno nazobčani, daljši od 7 cm in imajo izrazito nesimetrično dno. Kitajski brest cveti pozno poleti ali jeseni, sibirski pa spomladi. [1]
Je sibirski brest invaziven?
Semena se razvijejo in vzklijejo zelo hitro, zato hitro nastanejo goste goščave, ki izpodrivajo domače rastlinstvo in zmanjšujejo hrano za domače živali. Tako ga opisujejo v ameriški zvezni državi Wisconsin, kjer je uvrščen med vrste z omejitvami. [1]
V Sloveniji je na opozorilnem seznamu invazivnih vrst. [2]
Ga smem posaditi za živo mejo?
Stroka svetuje, da na vrtu ne gojiš rastlin, za katere je znano, da so pri nas invazivne, ampak namesto njih posadiš podobne vrste, ki ne ogrožajo narave. Okrasnih rastlin ne sadi zunaj vrtov, ostankov rastlin z vrta pa ne odlagaj v naravo. [3]
Kako ga odstraniš
Sejance izpuli z roko, manjša drevesa odstrani z motiko ali ročnim ruvačem. Starejše drevo obročkaj pozno spomladi ali poleti, ko se skorja zlahka lušči od lesa. Drevo nato počasi, v nekaj letih, propade in ne odganja. Skorjo odstrani le do lesa: če zarežeš pregloboko, drevo odžene. [1]
Kam z odstranjenimi deli
Veje brez cvetov in plodov lahko kompostiraš doma ali pustiš na mestu, a kup spremljaj: lesnate vrste se lahko ukoreninijo. [4]
Veje s cvetovi ali plodovi in korenine daj v zabojnik za biološke odpadke, debelejši les pa lahko porabiš za drva. [4]
Kam ga prijaviti
Opažanje v naravi sporoči v Invazivke, informacijski sistem za invazivne tujerodne vrste. [2]