Pozna čremsa je listopadno drevo iz Severne Amerike. Pri nas raste od okoli leta 1900, ko so jo prinesli kot okrasno rastlino. Hitro raste, ima veliko semen in je konkurenčna domačim rastlinam. [3]
Je na opozorilnem seznamu invazivnih vrst v Sloveniji. [2]
Kako jo prepoznaš
Listi so precej usnjati, zgoraj temno zeleni in bleščeči, s koničastim vrhom in narezanim robom. Na spodnji strani imajo ob osrednji žili goste oranžno bele dlačice. [1]
Skorja starejših dreves je črno rjava, globoko razpokana in se močno lušči. Drobni beli cvetovi so v ozkih, visečih socvetjih, okrogli plodovi so sprva škrlatni, nato vijoličasto črni. Pozno olista in jeseni pozno porumeni. [1]
Kako jo ločiš od domače čremse
Domača čremsa ima motno sivo skorjo, ki ne razpoka in se ne lušči. Njeni listi so ostro nazobčani, motno zeleni in niso usnjati, spodaj pa so goli, razen šopkov dlačic v kotih žil. Socvetje je zelo podobno. [1]
Je pozna čremsa invazivna?
Raste v presvetljenih delih gozda, na gozdnem robu in v mestih. Stanje pri nas ni dobro poznano, ponekod na vzhodu države pa je že naturalizirana in lokalno invazivna. [1, 3]
Ker se za zdaj pojavlja lokalno, jo je smiselno odstranjevati: tako omejimo njeno širjenje tja, kjer je še ni. [3]
Kako jo odstraniš
Ker se dobro obnavlja, izberi način, ki prepreči ponovno rast. Manjša drevesa odstrani skupaj s korenino, na primer s posebnim orodjem za ruvanje. Večja posekaj in ročno izkoplji panj, nekatera lahko tudi obročkaš. Mesto nato spremljaj in odstrani rastline, ki ponovno poženejo. [3]
Kam z odstranjenimi deli
Veje brez cvetov in plodov lahko kompostiraš doma ali pustiš na mestu, a kup spremljaj: lesnate vrste se lahko ukoreninijo. [5]
Veje s cvetovi ali plodovi in korenine daj v zabojnik za biološke odpadke, debelejši les pa lahko porabiš za drva. [5]
Kam jo prijaviti
Opažanje v naravi sporoči v Invazivke, informacijski sistem za invazivne tujerodne vrste. [2]