Budleja, imenovana tudi davidova budleja ali metuljnik, je priljubljen okrasni grm s Kitajske. Z vrtov se z vetrom širi v opuščene kamnolome, na rečna prodišča in skalovje, kjer lahko tvori goste sestoje. [1]
Gojenje še ni prepovedano, stroka pa ga odsvetuje: večji grm ima več milijonov semen, ki jih raznaša veter. [2]
Budleja je na črnem seznamu okrasnih rastlin, katerih sajenje stroka odsvetuje (projekt LIFE OrnamentalIAS, 2026). [5, 6]
Kako jo prepoznaš
Grm zraste do 3, redko do 4 m visoko. Listi so nasprotni, suličasti, drobno nazobčani, zgoraj temno zeleni in spodaj sivkasti zaradi gostih zvezdastih laskov. [1]
Sredi poletja se na koncih vej razvijejo 10 do 25 cm dolga, gosta socvetja, večinoma vijoličasta, redkeje rožnata, rdeča ali bela. Plodovi so drobne glavice, ki čez zimo postopno sproščajo semena. [1]
Podobne vrste
Podobne so druge okrasne budleje, na primer weyerianova budleja. Podobno socvetje ima španski bezeg, ki pa cveti že spomladi. [3]
Je invazivna?
V Sloveniji je po letu 2000 postala lokalno invazivna. V skalovju lahko v nekaj desetletjih povsem spremeni rastlinstvo, na rečnih prodiščih tekmuje z vrbami. Stroka jo je predlagala za prednostni seznam invazivnih rastlin v Sloveniji. [1]
Kako jo odstraniš
Grm odreži čisto pri tleh in po možnosti izkoplji korenine, sicer hitro znova odžene in naslednje leto spet cveti. Najbolje ga je odrezati takoj po cvetenju. Pozimi pazi, da iz zrelih socvetij ne stresaš semen. [1]
Kaj posadim namesto budleje?
Namesto budleje lahko posadiš navadni glog, dobrovito ali navadno konopljiko. [2]
Če jo že imaš, jo lahko obdržiš in ji vsako jesen odrežeš zrela socvetja. Grm zaradi tega ni nič manj lep, semena pa se ne raztrosijo. [1]
Kam jo prijaviti
Opažanje v naravi sporoči v Invazivke, informacijski sistem za invazivne tujerodne vrste. [3]