Polegla panešplja
Je to polegla panešplja? Preveri s fotografijo in izveš, zakaj ji ptice pomagajo pobegniti z vrta.
ali jo povleci sem oziroma prilepi (Ctrl+V)
✓
List in cvet od blizu
✕
Ne grm od daleč
Dodaš lahko do 5 fotografij iste rastline.
Kako ravnati
1.
Manjše rastline izpuli, večje grme požagaj ali posekaj. [2]
2.
Veje s plodovi ne daj v domači kompost, oddaj jih v zbirni center. [2]
3.
Opažanje v naravi sporoči v Invazivke. [1]
Polegla panešplja: veje v vzorcu ribje kosti z drobnimi listi in rdečimi plodovi. Foto: Jamie O'Neill, iNaturalist
Pozor: Plodovi so za človeka strupeni. [1]
Cveti od maja do junija. [1]
Polegla panešplja je nizek, poleglo razrasel grm z zahodne Kitajske. Kot okrasni in pokrivni grm jo pogosto sadijo v vrtove in parke, ponekod pa se pojavlja že tudi v naravi. [1, 2]
Je na opozorilnem seznamu invazivnih vrst v Sloveniji. [1]
Kako jo prepoznaš
Je okoli 0,5 m, tudi do 1 m visok in okoli 1,5 m širok grm z vodoravno razkrečenimi glavnimi vejami, ki so razvejane večinoma v vzorcu ribje kosti. Listi so drobni, 5 do 12 mm dolgi, široko eliptični, temno zeleni in usnjati ter rastejo v dveh vrstah. [1, 2]
Maja in junija cveti z drobnimi belimi do rožnatimi cvetovi. Jeseni dozorijo zelo opazni, okoli 5 mm veliki, kroglasti, oranžno rdeči do rdeči plodovi, ki ostanejo na grmu tudi pozimi. [1, 2]
Podobne vrste
Podobne so ji druge nizke panešplje z rdečimi plodovi ali podobno razvejanimi vejami, na primer Cotoneaster adpressus z nebleščečimi listi in valovitim robom. Ognjeni trni imajo oranžne, rdeče ali rumene plodove, a jih ločiš po ostrih trnih. Pisanolistna oblika polegle panešplje ima zeleno bele, nekoliko večje liste. [1]
Je polegla panešplja strupena?
Njeni plodovi so za človeka strupeni. [1]
Je polegla panešplja invazivna?
Sočne plodove pojedo ptice in z iztrebki raznesejo semena v naravo. Podivjana se lahko pojavi po zidovih, na grušču, ob avtocestah, na skalovju in ruderalnih mestih v toplejših legah. [2]
Trenutno še nima večjega vpliva na gozdove v Sloveniji. Ima pa velik invazivni potencial, da bi se razširila na sušnejših območjih in tam izpodrinila domače rastline. [1]
Kako jo odstraniš
Grme požagaj ali posekaj, manjše rastline izpuli. [2]
Kam z odstranjenimi deli
Veje brez plodov lahko kompostiraš v domačem kompostniku. Veje s plodovi, ločeno zbrane plodove in podzemne dele oddaj v zbirni center. [2]
Kaj lahko narediš iz nje?
Les iz debelc je primeren za kurjavo ali za predelavo v lesne sekance. Sveže vednozelene veje, tudi s cvetovi, so lahko primerne za šopke in druge dekoracije. [2]
Kam jo prijaviti
Opažanje v naravi sporoči v Invazivke, informacijski sistem za invazivne tujerodne vrste. [1]