Pozor: Presni plodovi niso za jesti, ker vsebujejo strupene snovi. [3]
Cveti od aprila do maja. [1]
Navadna mahonija je vednozelen grm z zahoda Severne Amerike in pri nas pogosta okrasna rastlina. Podivjano raste predvsem v podrasti živih mej in ob pokopališčih, razširi pa se lahko tudi v gozd. [1, 3]
Je na opozorilnem seznamu invazivnih vrst v Sloveniji. [2]
Kako jo prepoznaš
Listi so vednozeleni, zgoraj temnozeleni in bleščeči, pernato sestavljeni iz končnega lističa in 2 do 6 parov nasprotnih lističev. Lističi so usnjati, s 6 do 13 trnatimi zobci po robu. Spominjajo na liste bodike, a so tanjši in imajo navzdol zavihan rob. [1, 3]
Aprila in maja cveti z drobnimi zlatorumenimi cvetovi v pokončnih, gostih grozdih. Plodovi so sočne, črno škrlatne jagode z modrikastim poprhom, debele do 8 mm. Dozorijo septembra in ostanejo na vejah do zime. [1, 3]
Usnjatolistna mahonija s Kitajske zraste do 8 m. Ima 4 do 7 parov lističev s 5 do 7 zobci po robu, do 30 cm dolgo rumeno socvetje in do 15 mm dolge, ovalne, temno vijolične jagode. Domača navadna bodika ima enostavne, spiralno razvrščene liste in rdeče jagode. [1]
So plodovi mahonije užitni?
Le pogojno. Ponekod so jih jedli presne ali z njimi barvali vino, a plodovi vsebujejo strupene snovi. Presni niso primerni za prehrano, odsvetovana je tudi uporaba večjih količin prekuhanih plodov. [3]
Je navadna mahonija invazivna?
Ptice pojedo plodove in seme raznesejo z iztrebki. Dobro uspeva tudi v senci. Marsikje podivja v podrasti živih mej in ob pokopališčih, od tam pa se lahko razširi na gozdna območja. [1, 3]
Kako jo odstraniš
Mahonijo odstrani ročno, s puljenjem ali izkopavanjem celih rastlin. Ker se razmnožuje s semeni, jo odstranjuj pred plodenjem. [3]
Kam z odstranjenimi deli
Veje s plodovi, ločeno zbrane plodove in podzemne dele oddaj v zbirni center. Veje brez plodov lahko kompostiraš v domačem kompostniku. [3]
Kaj lahko narediš iz nje?
Iz notranjega lubja, debel in korenin lahko pridobiš rumeno ali zeleno barvilo, iz plodov temno zeleno, vijolično ali temno modro škrlatno, iz listov pa zeleno. Les je uporaben za kurjavo ali sekance. [3]
Kam jo prijaviti
Opažanje v naravi sporoči v Invazivke, informacijski sistem za invazivne tujerodne vrste. [2]