Ozkolistna oljčica
Je to ozkolistna oljčica? Preveri s fotografijo in izveš, zakaj jo ob vodi težko izkoreniniš.
ali jo povleci sem oziroma prilepi (Ctrl+V)
✓
List in cvet od blizu
✕
Ne grm od daleč
Dodaš lahko do 5 fotografij iste rastline.
Kako ravnati
1.
Sejance izpuli, dokler so majhni. [1]
2.
Drevesa odstrani, preden zacvetijo. [2]
3.
Na vrtu namesto nje posadi vrsto, ki ni invazivna. [5]
Ozkolistna oljčica: srebrni suličasti listi in drobni rumeni cvetovi. Foto: Tamberly Conway, iNaturalist
Cveti od maja do junija. [6]
Ozkolistna oljčica je majhno listopadno drevo s srebrnimi listi iz Evrope in Azije, visoko do okoli 9 m. V Severno Ameriko so jo prinesli kot okrasno drevo in za vetrobrane, zdaj pa je invazivna v Kaliforniji in še 16 zveznih državah na zahodu ZDA. [1, 2]
Je na opozorilnem seznamu invazivnih vrst v Sloveniji. [4]
Kako jo prepoznaš
Listi so enostavni, izmenični, suličasti in srebrni na obeh straneh, zato je drevo od daleč sivo zeleno. Poganjki so pokriti z drobnimi srebrnimi luskicami in se končajo s trnom. [1]
Pozno spomladi v zalistjih cvetijo dišeči, cevasti do zvončasti cvetovi, znotraj rumeni in zunaj srebrni. Plodovi so rumeni, suhi in podobni olivam, ptice jih rade raznašajo. [1]
Podobne vrste
Bodeča oljčica je zimzelen grm s širšimi, ovalnimi listi na kratkih pecljih, ki so spodaj srebrno beli z rjavimi pikami. Ozkolistna oljčica ima ožje, črtalaste do suličaste liste z daljšimi peclji, spodaj srebrnkasto sive brez rjavih pik. [3]
Je ozkolistna oljčica invazivna?
V Severni Ameriki zlahka uide iz nasadov, zlasti ob vodah, izpodriva domače rastline in jim ne pusti, da bi se vrnile. Porabi več vode kot domače vrste in lahko izsuši obrežja, s koreninami pa v tla dodaja dušik in tako spreminja kroženje hranil. [2, 1]
V Sloveniji je na opozorilnem seznamu invazivnih vrst. [4]
Kako jo odstraniš
Globoko se ukorenini in odganja iz koreninskega vratu, zato jo je težko zatreti. Pomembno je, da jo odkriješ zgodaj in drevesa odstraniš, preden zacvetijo. Sejance izpuli. Samo rezanje ali košnja ne zadostujeta, ker rastline znova odženejo iz korenin. [2, 1]
Kam z odstranjenimi deli
Veje brez cvetov in plodov lahko kompostiraš doma ali pustiš na mestu, a kup spremljaj: lesnate vrste se lahko ukoreninijo. [7]
Veje s cvetovi ali plodovi in korenine daj v zabojnik za biološke odpadke, debelejši les pa lahko porabiš za drva. [7]
Jo smem posaditi na vrtu?
Stroka svetuje, da na vrtu ne gojiš rastlin, za katere je znano, da so pri nas invazivne, ampak namesto njih posadiš podobne vrste, ki ne ogrožajo narave. Okrasnih rastlin ne sadi zunaj vrtov, ostankov rastlin z vrta pa ne odlagaj v naravo. [5]
Kam jo prijaviti
Opažanje v naravi sporoči v Invazivke, informacijski sistem za invazivne tujerodne vrste. [4]