Goji
Je to goji? Preveri s fotografijo in izveš, zakaj pazi, da ne pobegne z vrta.
ali jo povleci sem oziroma prilepi (Ctrl+V)
✓
List in cvet od blizu
✕
Ne grm od daleč
Dodaš lahko do 5 fotografij iste rastline.
Kako ravnati
1.
Če ga imaš na vrtu, ga ne sadi zunaj vrta in poganjke, ki se širijo iz vrta, čim prej izpuli. [3]
2.
Ostankov rastlin z vrta nikoli ne odlagaj v naravo. [3]
3.
Opažanje v naravi sporoči v Invazivke. [2]
Goji: rdeče ovalne jagode na tankih vejah. Foto: Andreas Rockstein, iNaturalist
Cveti od maja do septembra. [4]
Navadna kustovnica, bolj znana kot goji, je trnat grm iz Vzhodne Azije z užitnimi rdečimi jagodami. K nam je prišla kot okrasna rastlina in rastlina za prehrano. [1]
Je na opozorilnem seznamu invazivnih vrst v Sloveniji. V vzhodni Sloveniji je že lokalno podivjana in pričakuje se, da se bo širila, na Madžarskem je splošno razširjena. [1, 2]
Kako ga prepoznaš
Goji je 1 do 3 m visok listopadni grm s šibastimi, lokasto ukrivljenimi vejami, na katerih je nekaj močnih, do 1 cm dolgih trnov. Listi so ozkosuličasti do eliptični, najširši v sredini. [1]
Cvetovi so ozki, cevasti in vijoličasti, posamič ali po trije skupaj. Plodovi so svetlooranžne do rdeče ovalne jagode, dolge 1 do 2 cm, z dobro vidnimi ostanki čašnih listov na vrhu. [1]
Podobne vrste
Zelo podoben rdeč plod z ohranjeno čašo ima domači grenkoslad, ki pa ima široko suličaste, spodaj srčaste liste, pogosto z eno ali dvema manjšima krpama pri peclju. Rdeče jagode brez ostankov čaše imata domači navadni češmin, ki ima plodove v previsnih grozdih, in tujerodni thunbergov češmin. [1]
Je goji invaziven?
Za zdaj je podivjan le lokalno v vzhodni Sloveniji, kjer se pričakuje nadaljnje širjenje. Raste v obrečnih gozdovih, na ruderalnih rastiščih in obalnih sipinah. Na Madžarskem je že splošno razširjen. [1]
Ga smem posaditi?
Stroka lastnikom vrtov svetuje, naj ne gojijo rastlin, za katere je znano, da so pri nas invazivne, in namesto njih posadijo podobne vrste, ki ne ogrožajo narave. Če invazivno rastlino že imaš, jo odstrani ali vsaj odreži cvetove, da se semena ne raztrosijo. [3]
Kam z odstranjenimi deli
Veje brez cvetov in plodov lahko kompostiraš doma ali pustiš na mestu, a kup spremljaj: lesnate vrste se lahko ukoreninijo. [5]
Veje s cvetovi ali plodovi in korenine daj v zabojnik za biološke odpadke, debelejši les pa lahko porabiš za drva. [5]
Kam ga prijaviti
Opažanje v naravi sporoči v Invazivke, informacijski sistem za invazivne tujerodne vrste. [2]